MACUN, Ivan (Matzun; Janez, Johann), filolog (Trnovci, danas Trnovska Vas, 23. I. 1821 — Graz, 27. X. 1883). Gimnaziju završio u Mariboru 1839, u Grazu studirao na Filozofskom fakultetu (filozofija i klasična filologija s diplomatikom i pedagogijom) te diplomirao na Pravnome 1845. Profesorski ispit položio iz talijanskoga jezika i klasične filologije. Predavao u gimnazijama u Celju 1845–46, Trstu 1846–49, Zagrebu 1850–59. i 1861–69, Ljubljani 1860–61. i Grazu 1870–83. Oduševljen idejama hrvatskih iliraca, zauzimao se za slavensko kulturno i jezično jedinstvo bez gubljenja identiteta (Jahrbücher für slawische Literatur, Kunst und Wissenschaft, Leipzig 1844, 5), otpor germanizaciji i mađarizaciji, učenje i službenu uporabu narodnoga jezika, ugledanje na narodnu književnost. Predlagao je da se u slovenske škole uvede zajednički »ilirski« zbog sličnosti, standardiziranosti i bogate hrvatske književne baštine (Slovenija, Ljubljana 1848, 3), ali i pisao o potrebi za slovenskim udžbenicima u slovenskim školama (Ibid., 9). Radi zbližavanja i boljega poznavanja slavenskih književnosti počeo priređivati antologiju Cvetje jugoslavjansko, dovršivši prvi dio, Cvetje slovenskiga pesničtva (1850), s dodanim »ilirskim pjesmotvorima« (uglavnom narodne i pjesme dubrovačkih autora). Dorađeni dio književnoteorijskoga uvoda s inovativnim estetičkim koncepcijama, objavljen na hrvatskome u Nevenu (1852, 14–16, 18–19) i proširen teorijom proznih vrsta u knjižici Kratko krasoslovje o pěsničtvu (Zagreb 1852), drži se prvim pokušajem ozbiljnije teorijske misli o romanu u hrvatskoj filologiji (K. Nemec). Raspravu o slovenskoj književnosti pripremanu za Slovník naučný F. L. Riegera (4. Prag 1865) dopunio je (Narodne novine, 1863, 211–230) te objavio kao Kratak pregled slovenske literature (Zagreb 1863) s osvrtom na gramatičke osobitosti štokavštine. Vrsno mu je književnopovijesno djelo, s ponešto dvojbenim kriterijima uvršćivanja, Književna zgodovina slovenskega Štajerja (1883). Za hrvatske je gimnazije sastavio, uglavnom prevodeći s njemačkoga, priručnike Slovnica jezika gèrčkoga (1–2. Beč 1853; kasnija izd. bez njegova dopuštenja), Kratka slovnica jezika němačkoga (Beč 1854, 1867) i Zadaće za věžbanja u jeziku němačkom (Beč 1854) te znatno preradio izdanje Theoretisch-praktische Grammatik der ilirischen Sprache R. Fröhlicha Veselića (Beč 1865). Uz veće rasprave o Osmanu I. Gundulića (Oesterreichische Blätter für Literatur und Kunst, Geschichte, Geografie, Statistik und Naturkunde, Beč 1847, 118, 123) i N. Machiavelliju (Jahresbericht des kais. kön. ersten Staats-Gymnasiums in Graz, 1874), pedagoške i filološke članke, napise o jedinstvu Hrvata i Slovenaca te pojmu narodnosti, prijevode na hrvatski, putopise i poslovice među ostalim objavio u izdanjima Slovenija (1848–50), Glasnik dalmatinski (1849), Tretji program C. k. višje gimnazie zagrebačke (1853), Neven (1856), Arkiv za povjestnicu jugoslavensku (1857), Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien (Beč 1857), Napredak (1859), Narodne novine (1860), Naše gore list (1861), Novice gospodarske, obertniške in narodne (Ljubljana 1861, 1863), Pozor (1862–64), Književnik (1865), Dragoljub (1867), Narodni koledar in letopis Matice slovenske (Ljubljana 1867–68; Letopis Matice slovenske 1869), Slovenski narod (Ljubljana 1869) i Kres (Celovec 1881). Terminološka rješenja koja je primjenjivao kao priređivač hrvatskih udžbenika i član zagrebačkoga Prvoga odbora za sastavljanje školskoga terminološkoga rječnika predlagao je u zamjenu za latinske i njemačke nazive i u slovenskom jeziku (Slovenski glasnik, Celovec 1862, 2). Bio je građanin Zagreba od 1865, član Društva za jugoslavensku povjestnicu i starine te tajnik počasnoga odbora Slavjanskoga društva u Trstu 1848–49. Rukopisi mu se čuvaju u Štajerskom zemaljskom arhivu u Grazu te u nacionalnim i sveučilišnim knjižnicama u Zagrebu i Ljubljani. Služio se mnogim šiframa i pseudonimima, najčešće I. Mcn, J. Mcn, Jozipić i S...r.
DJELA: Cvetje jugoslavjansko, 1. Cvetje slovenskiga pesničtva. Terst 1850. — Književna zgodovina slovenskega Štajerja. Gradec 1883.
LIT.: (O knj. Cvetje jugoslavjansko): F. Cegnar, Ljubljanski časnik, 1(1850) 8, str. 32. — (J. Trdina), Ibid., 46, str. 182. — S. Vraz: Děla, 5. Zagreb 1877, 329–333, 408–415. — (O knj. Književna zgodovina): D. Trstenjak, Kres (Celovec), 3(1883) 6, str. 327–328. — A. Fekonja, Ljubljanski zvon, 4(1884) 10, str. 625–629; 11, str. 694–700. — J. Majciger: (Nekrolog). Kres, 3(1883) 12, str. 621–625. — B. Flegerič: Ivan Macun. Dom in svet (Ljubljana), 12(1899) 2, str. 33–36; 3, str. 65–70. — K. Glaser: Ivan Macun. Ibid., 14(1901) 11, str. 645–655; 12, str. 709–720. — A. Cuvaj: Građa za povijest školstva kraljevinâ Hrvatske i Slavonije, 3–5. Zagreb 1910. — M. Stahuljak: Iz Dnevnika Ivana Macuna. Hrvatska prošlost, 1940, 1, str. 89–98. — Slovenska matica 1864–1964. Ljubljana 1964. — Z. Posavac: Estetički temelji poetike Ivana Macuna. Republika, 26(1970) 10, str. 540–543. — A. Jembrih: Hrvatsko-slovenske književnojezične veze. Čakovec 1991. — K. Nemec: Povijest hrvatskog romana od početaka do kraja 19. stoljeća. Zagreb 1994. — I. Gantar Godina: Slovenski izobraženci na Hrvaškem od 1850 do 1860. Dve domovini (Ljubljana), 2004, 20, str. 77–94. — M. Zajc: Gdje slovensko prestaje, a hrvatsko počinje. Zagreb 2008. — I. Brlić: Građa o Stanku Vrazu iz Štajerskog zemaljskog arhiva u Grazu. Kaj, 47(2014) 1/2, str. 73–95. — K. Riman: Naznake identiteta u hrvatskom i slovenskom putopisu Ivana Macuna. Razprave in gradivo (Ljubljana), 2014, 72, str. 43–62.
Klara Pranjko (2021)
