JEGLIČ, Ciril, pejzažni arhitekt (Sveti Križ kraj Litije, 26. I. 1897 — Radovljica, 12. VIII. 1988). Gimnaziju završio 1916. u Ljubljani, 1917. upisao studij na Visokoj poljodjelskoj školi u Beču, a 1919. prešao na Poljoprivredno-šumarski fakultet u Zagrebu i ondje diplomirao 1922. Potom službovao u Dornavi kraj Ptuja, Mariboru, Grmu kraj Novoga Mesta i Ljubljani. U Zagrebu je 1926. položio profesorski ispit, a 1929–31. usavršivao se iz parkovne dendrologije i pejzažne arhitekture u Berlinu u Lehr- und Forschungsanstalt für Gartenbau i u Technische Hochschule obavljajući praksu u Späthu. Osnovao 1932. i vodio Vrtlarsku školu u Božjakovini odgojivši u nas prve generacije vrtlarskih tehničara. God. 1940. postao vrtlarski referent pri banovinskoj upravi u Ljubljani, a 1946. ravnatelj Vrtlarskoga instituta Slovenije. God. 1950. imenovan je izvanrednim profesorom na ljubljanskom Agronomsko-šumarskom fakultetu, na kojem je utemeljio i do umirovljenja 1957. vodio katedru za vrtlarstvo i pejzažnu dendrologiju, a do 1961. predavao je parkovnu dendrologiju na arhitektonskom odjelu Tehničkoga fakulteta. Zaslužan je za uređenje alpskoga vrta Juliana u Trenti i arboretuma Volčji potok, koji je i vodio do 1957. U Hrvatskoj je projektirao parkove u Zagrebu (Krešimirov trg, jugozapadni dio Maksimira, sjeverni dio Mirogoja), Varaždinu (park-šuma uz Dravu) i na Brijunima. Radove je objavljivao u časopisima Kmetovalec (Ljubljana 1922, 1924–26), Sadjar in vrtnar (Ljubljana 1923–32, 1934–40), Uzorni vrtlar (poslije Uzorni vrtlar i gospodar, 1927–34), Agronomski glasnik (1931), Arhitektura (1933–34, 1950), Naš vrt (1934–37, 1939), Arhitekt (Ljubljana 1952), Hortikultura (1954, 1956–57, 1966), Gozdarski vestnik (Ljubljana 1956), Hortikulturni razgledi (Ljubljana 1957–58, 1963), Varstvo narave (Ljubljana 1963–64), Proteus (Ljubljana 1968–69, 1971, 1973, 1975–78, 1982–83). Izdao je i zbirke kratkih pripovijetka Obraz (Ljubljana 1924) i Iz mladih in poznih let (Celje 1984). Bio je počasni član Saveza hortikulturnih organizacija Slovenije, Prirodoslovnoga društva Slovenije i Urbanističkoga saveza Jugoslavije.
DJELA: Naše prijateljice. Celje 1928. — Okrasne popenjavke za vrt in dom. Celje 1931. — Pridelujmo več dobre zelenjadi. Ljubljana 1941, 1944². — O vrtovih in vrtni umetnosti. Ljubljana 1943. — Kako prepoznamo golo drevje. Ljubljana 1948. — Domači vrt. Ljubljana 1953. — Arboretum Volčji potok. Ljubljana 1956. — Alpski vrt Juliana v Trenti. Ljubljana 1963. — Med ljudmi in rastlinjem. Ljubljana 1979.
LIT.: Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, 1–2. Ljubljana 1957, 178–179, 1969, 568. — F. Adamič: Jesenkova priznanja. Proteus, 39(1976–77) 1, str. 17. — M. Aljančič: Zanemarjena bistvena mikavnost krajine – njen naravno vitalni obraz (razgovor). Ibid., 5, str. 192–195. — D. Ogrin: Ob 80-letnici profesorja Cirila Jegliča. Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 1947–1977. Ljubljana 1977, 171–172. — D. Mudrinjak: Povijest parka Maksimir. U monografiji: Maksimir. Zagreb 1982, 57. — V. Strgar: Profesorju Cirilu Jegliču v spomin. Proteus, 51(1988–89) 9/10, str. 368–370.
Ivo Miljaković (2005)
